Rojstni dan je bil pri nas doma vedno nekaj posebnega. Ni šlo le za darila ali torto, ampak za tisti občutek, da je nekdo zares središče pozornosti, da je pomemben. Že od malih nog sem se veselila vsakega svojega rojstnega dneva, ne zaradi materialnih stvari, ampak zaradi drobnih pozornosti. Mama je zmeraj spekla torto z jagodami, oči pa mi je vsako leto napisal kratko pismo, ki jih hranim še danes.
Z leti so se praznovanja spremenila. Iz otroških zabav z baloni in sokom v sproščena druženja z najbližjimi, ki jih še vedno spremljata torta in tisti poseben občutek. Rojstni dan mi pomeni priložnost za hvaležnost. Da se za trenutek ustavim, pogledam nazaj, kam sem prišla in si zastavim, kam želim naprej.
Nimam več velikih pričakovanj, a vedno si želim dveh stvari: iskrenih želja od ljudi, ki mi nekaj pomenijo, in nekaj trenutkov zase. In ko se dan konča, vedno znova spoznam, da je prav v tem čar. V preprostosti in v ljudeh, ki te znajo razveseliti s toplino, ne z bleščicami.
Letos sem rojstni dan praznovala bolj umirjeno kot prejšnja leta. Namesto velike zabave sem povabila samo najbližje prijatelje na domačo večerjo. Pripravila sem svojo najljubšo jed, spekla preprosto čokoladno torto in poskrbela za sproščeno vzdušje. Zelo mi je godilo, da sem lahko ta dan preživela v družbi ljudi, ki me poznajo do dna. Ni bilo treba igrati vlog, ni bilo pretvarjanja, samo pristni pogovori in smeh.
Najlepše darilo je bil pogovor z mamo pozno zvečer, ko je prišla pomagat pospraviti. Spominjali sva se, kakšna sem bila kot otrok in kaj vse se je zgodilo v teh letih. V teh trenutkih sem res občutila, kako dragoceni so odnosi.
Rojstni dan je morda le en dan v letu, a če ga preživiš v ravnovesju s sabo in svojimi ljudmi, ima lahko moč, da te napolni za mesece naprej.…